Vodenje evidence delovnega časa

Z dnem 20.11.2023 prihajajo novosti v prakso na področju vodenja evidence delovnega časa. V nadaljavanju so podane (zbrane) novosti, ki jih pri evidentiranju izrabe delovnega časa prinašajo spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in vse o delovnem času, odmorih in počitkih.
  • vodi se dnevno za vsakega delavca oz. drugo osebo, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca (študenti, upokojenci, podjemne in avtorske pogodbe, kratkotrajno delo idr.) ali opravljajo samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, ter osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.
  • za osebe, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitve bo presoja zahteve po vodenju evidence odvisna od tega, če oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca
  • pričetek vodenja s sklenitvijo delovnega ali drugega razmerja, prenehanje vodenja s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi oz. razmerja, ki je podlaga za vodenje evidence.
  • hrani se kot listina trajne vrednosti (arhivska oznaka T).
V evidenco se trenutno vpisujejo naslednji podatki (18. člen ZEPDSV):
  1. podatki o številu ur
  2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa
  3. opravljene ure v času nadurnega dela
  4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca z oznako vrste nadomestila
  5. neopravljene ure, za katere s prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila
  6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače in
  7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa
Novela ZEPDSV-A (uporaba z 20.11.2023) določa, da se v evidenco poleg obstoječih podatkov vpisuje tudi:
  1. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela
  2. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom (način beleženja se bo prepuščalo delodajalcem, torej ni nujno, da se čas izrabe vpise neposredno ob izrabi odmora, lahko je vpisan tudi vnaprej, če se npr. čas odmora pri delodajalcu izrablja konstantno ob vnaprej točno določenem času)
  3. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo)
  4. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
  5. vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa
Novela ZEPDSV-A (uporaba z 20.11.2023) določa tudi:
  • da delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj
  • obveznost delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in sicer do konca plačilnega dne
    • pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec
    • za obveznost seznanitve se šteje neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec (uresničevanje pravice brez prisotnosti delodajalca)
  • delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa (za obveznost seznanitve se šteje neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec)
  • da mora delodajalec na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki

Pogosta vprašanja

Ali je treba evidenco o izrabi DČ voditi tudi za direktorja in vodilne delavce, ki si delovni čas lahko razporejajo sami?

Vodilni delavci in direktorji, ki si delovni čas razporejajo sami, jim po 157. ZDR-1 členu zakona ni potrebno evidentirati datum prihoda in odhoda. Morajo imeti napisano v pogodbi ali internem aktu da je njihov delovni čas nerazporejen.

Ali mora evidenco o izrabi DČ voditi tudi samozaposlen (s.p.)?

Ne, samozaposlenim ni potrebno voditi evidence, razen seveda za svoje zaposlene.

Ali je treba evidenco o izrabi DČ voditi tudi za delavce, ki so družinski člani lastnika/direktorja?

Da

Ali lahko evidenco o izrabi DČ vodi delavec sam?

Lahko, če mu delodajalec zaupa, vendar mora bit pisana dnevno in se hrani v podjetju.

Ali mora evidenco o izrabi DČ voditi tudi samozaposlen (s.p.)?

Ne, samozaposlenim ni potrebno voditi evidence, razen seveda za svoje zaposlene.